4570. Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih
pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih
dejavnosti, Stran 14062.
--------------------------------------------------------------------------------
Na podlagi 2. člena Zakona o tehničnih zahtevah za
proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 99/04
– uradno prečiščeno besedilo) ter za izvajanje Zakona o splošni varnosti
proizvodov (Uradni list RS, št. 101/03) in Zakona o nalezljivih boleznih
(Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister
za zdravje
P R A V I L N I K
o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih
za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(dejavnosti)
(1) Ta pravilnik določa minimalne sanitarno zdravstvene
pogoje, ki morajo biti zaradi varovanja zdravja ljudi izpolnjeni
pri izvajanju dejavnosti higienske nege, ki se nanaša na:
– frizerske in brivske dejavnosti,
– kozmetične dejavnosti (ličenja, manikure, nameščanje
umetnih nohtov, odstranjevanja dlak in za vse druge postopke, ki
se izvajajo v kozmetičnih salonih),
– dejavnosti salonov za nego telesa (savne in kopeli,
solariji, saloni za masažo in za vse druge postopke, ki se izvajajo
v salonih za nego telesa),
– pedikure,
– dejavnosti piercing-a, tetoviranja in drugih podobnih
postopkov.
(2) Nosilci dejavnosti higienske nege (v nadaljnjem
besedilu: nosilec dejavnosti) iz prejšnjega odstavka so pri njihovem
načrtovanju in opravljanju dolžni zagotavljati minimalno sanitarno
zdravstvene pogoje ter uporabo zdravju in okolju neškodljivih tehnologij,
da zagotovijo najvišjo možno stopnjo varovanja zdravja uporabnikov
storitev higienske nege (v nadaljnjem besedilu: uporabnik).
(3) Za izvajanje dejavnosti higienske nege (v nadaljnjem
besedilu: dejavnost) je odgovorna pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost iz
prvega odstavka tega člena.
2. člen
(pojmi)
Posamezni pojmi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
1. Eritemska doza je količina energije UV sevanja,
ki povzroča pordelost na koži.
2. Minimalna eritemska doza (MED) je količina energije
UV sevanja, ki povzroča komaj opazno pordelost na še neizpostavljeni
koži.
3. Oprema poslovnega prostora je vsa oprema, ki se
nahaja v prostoru, namenjenem izvajanju dejavnosti.
4. Piercing in podobni postopki so postopki okrasitve
telesa s prebadanjem kože, sluznice, hrustanca ali mišičnega tkiva
zaradi vstavitve predmetov iz kovine ali drugih materialov.
5. Proizvod za tetoviranje in podobne postopke v smislu
tega pravilnika je katerakoli snov ali pripravek v končni obliki,
ki sta namenjena obarvanju kože intradermalno.
6. Solarij je naprava, ki vsebuje vir ultravijoličnega
(v nadaljnjem besedilu: UV) sevanja in je namenjena za izpostavljanje
ljudi temu sevanju, z namenom kozmetičnega sončenja oziroma porjavitve
kože.
7. Solariji tretjega razreda so solariji, ki izpolnjujejo
zahteve predpisov, ki obravnavajo navedeno opremo in veljavnih standardov
iz družine SIST EN za to področje.
8. Tetoviranje in podobni postopki so postopki poslikave
telesa z vnašanjem proizvodov za tetoviranje in podobne postopke
v kožo intradermalno.
II. POGOJI ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI
1. Splošni pogoji
3. člen
(pogoji za opravljanje dejavnosti)
(1) Dejavnost se mora izvajati na mestih, v prostorih
ali objektih (v nadaljnjem besedilu: prostor), namenjenih za opravljanje
dejavnosti.
(2) Prostori morajo ustrezati minimalnim zdravstveno
higienskim in tehničnim pogojem, glede na vrsto dejavnosti, ki se
v njih opravlja.
(3) Pri opravljanju dejavnosti je prepovedana uporaba
zdravil.
4. člen
(dobra higienska praksa)
Dejavnost se mora izvajati v skladu z dobro higiensko
prakso. Nosilec dejavnosti mora zagotavljati izvajanje dobre higienske
prakse, ki obsega:
– zagotavljanje higiensko tehničnih pogojev,
– vzdrževanje opreme in pribora,
– čiščenje,
– razkuževanje,
– usposabljanje osebja in
– ravnanje z odpadki.
5. člen
(oprema, pribor, sredstva in proizvodi)
(1) Nosilec dejavnosti mora zagotavljati, da oprema,
pribor, sredstva in proizvodi, ki jih uporablja, ustrezajo zahtevam
tega pravilnika in drugih predpisov. Oprema mora biti tehnično brezhibna,
redno vzdrževana in servisirana v skladu z navodili proizvajalca.
(2) Za ustreznost oziroma varnost opreme, pribora,
sredstev in proizvodov, ki se uporabljajo za izvajanje dejavnosti,
je odgovoren proizvajalec oziroma dobavitelj. Nosilec dejavnosti
mora ravnati v skladu z navodili proizvajalca.
(3) Nosilci dejavnosti morajo ravnati s poklicno skrbnostjo
in zagotoviti skladnost opreme, pribora, sredstev in proizvodov,
ki jih uporabljajo, z ustreznimi varnostnimi zahtevami.
6. člen
(ugotavljanje varnosti opreme, pribora, sredstev in
proizvodov, ki so v uporabi)
Če zahteve za opremo, pribor, sredstva in proizvode
niso opredeljene s tem pravilnikom in z drugimi predpisi oziroma
standardi, se varnost opreme, pribora, sredstev in proizvodov, ki
so v uporabi, ugotavlja v skladu z zakonom, ki ureja splošno varnost
proizvodov.
7. člen
(delovni in pomožni prostori)
(1) Velikost, razporeditev, izvedba in opremljenost
delovnih in pomožnih prostorov mora:
– omogočati učinkovito čiščenje in razkuževanje,
– omogočati učinkovito naravno ali umetno prezračevanje
in primerno osvetlitev glede na velikost prostora in dejavnost, ki
se izvaja,
– preprečiti navzkrižno kontaminacijo med posameznimi
postopki.
(2) Površine, na katerih se pripravljajo barve ali
drugi proizvodi za nego, morajo biti odporne proti kemikalijam.
8. člen
(voda in odpadki)
(1) Nosilec dejavnosti mora za opravljanje dejavnosti
zagotoviti:
– oskrbo s toplo in hladno pitno vodo,
– zbiranje in ravnanje z odpadki v skladu s predpisi,
ki urejajo ravnanje z odpadki.
(2) Zbiranje in ravnanje z odpadki, ki so prišli v
stik s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami, mora biti urejeno
na način, da ni ogroženo zdravje ljudi. Ti odpadki se na kraju nastanka
ločeno zbirajo v namenski trdi embalaži in se ne mešajo s komunalnimi
odpadki. Vsi ostali odpadki (postriženi lasje, vata, papirnati prtički
ipd.) se odlagajo v plastično vrečko v pokriti posodi. Zaprto vrečko
se odloži med komunalne odpadke.
9. člen
(sterilizacija opreme in pribora)
(1) Nosilci dejavnosti, pri kateri prihaja do možnosti,
da oprema in pribor prihaja v stik s telesnimi tekočinami, morajo
izvajati sterilizacijo opreme in pribora.
(2) Nosilec dejavnosti, ki izvaja sterilizacijo opreme
in pribora, mora imeti izdelan načrt sterilizacije opreme in pribora.
Načrt sterilizacije opreme in pribora mora vsebovati naslednje: kaj
se sterilizira, kdaj se izvaja sterilizacija, kdo izvaja sterilizacijo,
način sterilizacije, nadzor delovanja sterilizatorja s kemičnimi
indikatorji in način vzdrževanja sterilizatorja. S kemičnimi indikatorji
je treba nadzorovati vsako serijo sterilizacije opreme in pribora.
10. člen
(prva pomoč)
V delovnem ali pomožnem prostoru mora biti nameščena
omarica oziroma komplet za prvo pomoč.
11. člen
(oprema in pribor, ki prihaja v stik z zunanjimi deli
človeškega telesa)
Oprema in pribor, ki prihajajo v stik z zunanjimi
deli človeškega telesa, morajo biti:
– čisti,
– izdelani iz materialov, ki omogočajo ustrezno čiščenje,
vzdrževanje in po potrebi razkuževanje oziroma sterilizacijo,
– pri predvideni in običajni uporabi, varni za uporabnika.
12. člen
(pribor, ki prihaja v stik s telesnimi tekočinami)
(1) Pribor in deli naprav, ki prihajajo v stik s krvjo
ali drugimi telesnimi tekočinami, morajo biti sterilni.
(2) Pribor in deli naprav, ki pri običajni uporabi
ne prihajajo v stik s krvjo oziroma telesnimi tekočinami, je treba
očistiti po vsakokratni uporabi in po potrebi razkužiti. V primeru
kontaminacije pribora s krvjo oziroma telesnimi tekočinami, je treba
kontaminirani pribor zavreči med odpadke, v skladu z drugim odstavkom
8. člena tega pravilnika ali ga pred ponovno uporabo očistiti, razkužiti
in sterilizirati.
(3) Za britje se morajo uporabljati le britvice za
enkratno uporabo, uporaba električnih brivnikov pa je dovoljena,
kadar je možno dele brivnika, ki so prišli v stik s kožo, očistiti
in sterilizirati.
13. člen
(pribor za prediranje kože, sluznice, hrustanca ali
mišičnega tkiva)
(1) Pribor za prediranje kože, sluznice, hrustanca
ali mišičnega tkiva, kot so igle, rezila in podobno, mora biti sterilen.
Pribor za enkratno uporabo mora biti do uporabe zaprt v izvirni embalaži.
(2) Naprave, ki se uporabljajo pri izvajanju dejavnosti,
in pribor, ki ni za enkratno uporabo in prihaja v stik z zunanjimi
deli telesa, je treba ustrezno očistiti in razkužiti ter po potrebi
sterilizirati.
(3) Uporaba pištol za prebadanje kože je dovoljena
le za luknjanje ušesnih mečic. Po vsaki uporabi je treba pištolo
razkužiti.
14. člen
(uporaba pokrival in brisač)
(1) Kadar pridejo površine za sedenje ali ležanje
v neposredni stik s kožo uporabnika, se uporabljajo pokrivala za
enkratno uporabo, razen v savnah.
(2) Nosilci dejavnosti morajo za uporabnike zagotoviti
čiste brisače.
15. člen
(sanitarije za osebje)
Nosilec dejavnosti mora za vzdrževanje osebne higiene
osebja, v prostoru, kjer se izvaja dejavnost, zagotoviti sanitarije.
Sanitarije morajo biti opremljene z umivalnikom s toplo in hladno
vodo, tekočim milom in brisačami za enkratno uporabo.
16. člen
(sanitarije za uporabnike)
(1) Sanitarije morajo biti opremljene z umivalnikom
s toplo in hladno vodo, tekočim milom in brisačami za enkratno uporabo.
(2) Uporabniki lahko uporabljajo iste sanitarije kot
osebje, razen v savnah.
17. člen
(sanitarije in garderobe v trgovskih in poslovnih
centrih)
Ne glede na prejšnji člen, v trgovskih in poslovnih
centrih, ki imajo svoje sanitarije in garderobe, nosilcu dejavnosti
ni treba zagotoviti sanitarij in garderob.
18. člen
(usposabljanje osebja)
(1) Nosilec dejavnosti mora v skladu z zahtevnostjo
storitev, ki jih opravlja, skrbeti za stalno usposabljanje osebja,
posredovanje navodil za delo in spremljanje njihovega dela.
(2) Nosilci dejavnosti salonov za nego telesa s solariji
morajo zagotoviti, da s solarijem upravljajo osebe, ki so ustrezno
usposobljene. Usposabljanje mora vsebovati vsebine o delovanju solarijev,
UV sevanju, bioloških učinkih, zdravstvenih tveganjih, tipih kože
in dozah izpostavljenosti. Pooblastilo za izvajanje usposabljanja
osebja v solarijih izda Uprava Republike Slovenije za varstvo pred
sevanji.
19. člen
(obvestila o zdravstvenih tveganjih in omejitvah)
(1) V prostoru, kjer se izvaja dejavnost, mora biti
na vidnem mestu nameščeno obvestilo, na katerem so z dobro vidnimi
in čitljivimi velikimi tiskanimi črkami dane informacije glede zdravstvenih
tveganj in omejitev izvajanja nege oseb, ki imajo nalezljivo okužbo
kože, nohtov ali zajedavce na koži ali lasišču.
(2) Osebje, ki kaže znake nalezljive bolezni ali okužbe
kože s klicami ali zajedavci, ne sme opravljati dela s strankami.
2. Posebni pogoji
20. člen
(garderoba za uporabnike)
(1) Pri dejavnostih, kjer se mora uporabnik preobleči
ali sleči, morajo biti nameščene garderobne kabine oziroma zagotovljen
prostor za preoblačenje in garderobne omarice za shranjevanje oblačil.
(2) V solarijih se lahko oblačila in predmeti uporabnikov
odlagajo v prostoru solarija.
a) Frizerska in kozmetična dejavnost ter dejavnost
manikure in pedikure
21. člen
(pripomočki)
(1) Ogrinjala se lahko uporabijo večkrat, vendar se
mora rob ogrinjala, ki pride v dotik z vratom, pri vsakokratni uporabi
zaščititi z novim, mehkim papirnatim trakom.
(2) Za nanos kreme in ličil na kožo se morajo uporabljati
pripomočki za enkratno uporabo oziroma pripomočki, ki se dajo učinkovito
razkuževati.
(3) Vosek za odstranjevanje dlak mora biti za enkratno
uporabo.
(4) Kadi za namakanje nog morajo biti iz gladkega
materiala, ki omogoča čiščenje in razkuževanje, kar je treba storiti
po vsaki uporabi.
(5) Pri izvajanju dejavnosti manikure in pedikure
je treba uporabljati pilice za enkratno uporabo oziroma sterilne
pilice.
b) Savne
22. člen
(oprema savne)
(1) Ob kabinah morajo biti nameščena navodila za pravilno
uporabo savne. Iz navodil mora biti razvidna zahteva za prhanje pred
uporabo savne, priporočen oziroma dovoljen čas savnanja in informacija
o temperaturi ter relativni vlažnosti zraka.
(2) Na vidnem mestu mora biti nameščeno obvestilo,
na katerem so z velikimi tiskanimi ter dobro vidnimi in čitljivimi
črkami dane informacije glede zdravstvenih tveganj in omejitev pri
uporabi savne.
(3) Kabina mora imeti prezračevalni sistem, ki ob
zaprtih vratih kabine omogoča učinkovito odvajanje zraka. Tla morajo
biti nedrseča. Oprema za nadzor delovanja savne ne sme biti v dosegu
uporabnika.
(4) V kabini morajo biti poleg toplotnega vira še
higrometer, termometer, ura in stikalo za alarmiranje.
(5) Kadar se v kabini izvaja dodatno vlaženje zraka,
je treba po uporabi kabine zagotoviti njeno ustrezno sušenje.
(6) Površine v kabini z visoko relativno vlažnostjo
zraka morajo biti gladke in omogočati neprekinjeno odtekanje kondenza.
V kabini mora biti na vodovodni sistem priključena gumijasta cev
za čiščenje in splakovanje površin. Površine za sedenje in tla se
mora vsaj enkrat dnevno očistiti in razkužiti.
23. člen
(kopalna voda)
Kopalna voda v kadeh in bazenih savne mora ustrezati
zahtevam predpisa, ki ureja minimalne higienske in druge zahteve
za kopalne vode.
c) Solariji
24. člen
(tehnične zahteve za solarije)
(1) Za namene kozmetičnega sončenja se uporabljajo
le solariji tretjega razreda.
(2) Nosilec dejavnosti mora zagotavljati tehnično
brezhiben solarij, ki je redno vzdrževan in servisiran v skladu z
navodili proizvajalca, vključno z redno menjavo sijalk in o tem voditi
dokumentacijo.
(3) Nosilec dejavnosti mora vsake tri leta izvesti
meritve UV sevanja solarijev pri pravni oziroma fizični osebi, ki
ima akreditacijo za izvajanje meritev optičnega sevanja.
(4) Solariji morajo biti opremljeni s števcem delovnih
ur, časomerom sevanja, hladilnim sistemom, prezračevalnim sistemom
in avtomatskim izklopnim sistemom.
(5) Solarije je treba opremiti z dodatnimi zasloni
oziroma jih v prostoru razporediti tako, da se prepreči neželeno
izpostavljanje UV sevanju.
(6) Uporaba avtomatskih solarijev je dovoljena le
ob nadzoru osebja.
25. člen
(varovalna očala)
(1) V času izpostavljenosti UV sevanjem mora nosilec
dejavnosti zagotoviti uporabnikom uporabo ustreznih varovalnih očal,
ki izpolnjujejo zahteve predpisov s področja osebne varovalne opreme
in veljavnih standardov Republike Slovenije za to področje.
(2) Ob uporabi varovalnih očal za večkratno uporabo,
morajo ta biti čista in razkužena po vsaki uporabi.
26. člen
(obvestila o zdravstvenih tveganjih in omejitvah)
(1) V čakalnici in v prostoru solarija mora biti na
vidnem mestu nameščeno obvestilo najmanj formata A3, na katerem so
z velikimi tiskanimi, dobro vidnimi in čitljivimi črkami dana navodila
za varno uporabo solarija, opozorilo o tveganjih za zdravje in navodila
o omejitvah glede uporabe solarija iz Priloge 1, ki je sestavni del
tega pravilnika.
(2) Na vidnem mestu v čakalnici mora biti nameščena
tudi tabela posameznih fototipov kože in navedba eritemske doze oziroma
časa izpostavljenosti UV sevanju, ki se priporoča za posamezni fototip
kože.
27. člen
(zdravstvene trditve)
Pri uporabi solarijev za kozmetične namene so prepovedane
zdravstvene trditve o pozitivnih učinkih izpostavljanju UV sevanja
v solarijih na zdravje ljudi.
d) Dejavnost piercing-a, tetoviranja in drugih podobnih
postopkov
28. člen
(pribor)
(1) Za izvajanje postopkov, pri katerih prihaja do
prediranja kože, sluznic, hrustanca ali mišičnega tkiva, je obvezna
uporaba sterilnega pribora in rokavic za enkratno uporabo.
(2) Pred prediranjem iz prejšnjega odstavka se mora
opraviti predhodno razkuževanje površine telesa.
29. člen
(zahteve za implantirani nakit)
Implantirani nakit ne sme povzročati alergijskih reakcij,
biti mora biokompatibilen in za zdravje ljudi neškodljiv.
30. člen
(zahteve za proizvode za tetoviranje in druge podobne
postopke)
Proizvodi, ki se uporabljajo pri tetoviranju in drugih
podobnih postopkih, morajo biti ob predvidenih načinih in pogojih
uporabe, ob upoštevanju oznak, navodil za uporabo, opozoril ali informacij,
s katerimi jih je opremil dobavitelj, varni za uporabnika.
31. člen
(dovoljena uporaba proizvodov)
Pri tetoviranju ali drugih podobnih postopkih se lahko
uporabljajo le proizvodi, ki:
– imajo izdelano oceno varnosti za človekovo zdravje
na podlagi rezultatov opravljenih preskusov in študij, pri čemer
je treba upoštevati splošne toksikološke lastnosti uporabljenih sestavin,
njihovo kemijsko strukturo in izpostavljenost uporabnika,
– ne vsebujejo ali tvorijo snovi navedenih v Tabeli
1 Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika v koncentracijah,
ki so višje od tehnično neizogibnih, kljub dobri proizvodni praksi,
– ne vsebujejo snovi, ki so na seznamu iz Tabele 2
Priloge 2,
– ne vsebujejo snovi, ki so na seznamu iz Priloge
II Direktive Sveta z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje
držav članic v zvezi s kozmetičnimi izdelki (UL L št. 262 z dne 27.
9. 1976, str. 169), zadnjič spremenjene z Direktivo Komisije 2009/134/ES
z dne 28. oktobra 2009 o spremembi Direktive Sveta 76/768/EGS v zvezi
s kozmetičnimi izdelki zaradi prilagoditve Priloge III k tej direktivi
tehničnemu napredku (UL L št. 282 z dne 29. 10. 2009, str. 15), (v
nadaljnjem besedilu: Direktiva 76/768/EGS),
– vsebujejo barvila, ki so v Prilogi IV Direktive
Sveta 76/768/EGS in niso glede področja uporabe označena z oznako
2 do 4,
– ne vsebujejo snovi, ki so v skladu s predpisi o
razvrščanju, označevanju in pakiranju nevarnih snovi razvrščene med
rakotvorne in mutagene snovi ter snovi, ki so strupene za razmnoževanje,
– so v skladu z najvišjimi dovoljenimi koncentracijami
nečistot iz Tabele 3 Priloge 2 in minimalnimi zahtevami za barvila,
ki se uporabljajo v živilih, kot je določeno v predpisu, ki ureja
merila čistosti za aditive za živila,
– ne vsebujejo konzervansov za korekcijo neustrezne
mikrobiološke kakovosti oziroma neustrezne higienske izvedbe tetoviranja
in drugih podobnih postopkov, razen konzervansov za konzerviranje
izdelka po odprtju,
– vsebujejo konzervanse le po predhodni oceni varnosti
in v najnižji še učinkoviti koncentraciji,
– so sterilni in dobavljeni v posodi, kjer je ohranjena
sterilnost izdelka vse do neposredne uporabe pri uporabniku. Če se
ne uporabljajo pakiranja za enkratno uporabo, mora biti zagotovljeno,
da se izdelek ves čas uporabe ne kontaminira.
32. člen
(podatki in oznake na embalaži proizvoda)
(1) Na embalaži proizvoda, ki ga nosilec dejavnosti
uporablja za tetoviranje in druge podobne postopke, morajo biti navedeni
naslednji podatki:
– ime in naslov oziroma sedež dobavitelja oziroma
proizvajalca. Podatki so lahko navedeni v skrajšani obliki, če je
iz okrajšave mogoče nedvoumno in brez težav razpoznati dobavitelja
oziroma proizvajalca,
– rok uporabe, ki mora biti naveden z besedami »uporabno
do«,
– pogoje uporabe in opozorila, ki jih je treba upoštevati
pri uporabi proizvoda,
– številko serije ali, če proizvod ni bil izdelan
v seriji, druga oznaka za identifikacijo proizvoda,
– sestavine, ki morajo biti navedene po padajočem
vrstnem redu, glede na njihov odstotek v času proizvodnje izdelka.
Pred seznamom sestavin mora biti navedeno besedilo »SESTAVINE« oziroma
»INGREDIENTS«. Sestavine morajo biti navedene v skladu z Mednarodnim
združenjem za čisto in uporabno kemijo (IUPAC), CAS številko, ali
številko barvnega indeksa, in
– garancijo o sterilnosti vsebine.
(2) Podatki iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka
morajo biti v slovenskem jeziku.
(3) Podatki iz prvega odstavka tega člena morajo biti
navedeni na embalažni enoti na neizbrisljiv in jasen način. Če zaradi
velikosti embalažne enote zahtevanih podatkov glede sestave ni mogoče
navesti na enoti, se ti podatki navedejo na zunanji embalaži ali
na priloženem lističu, ki mora spremljati vsako pošiljko.
33. člen
(obvestila o zdravstvenih tveganjih in omejitvah)
(1) Nosilec dejavnosti tetoviranja mora uporabnika
seznaniti z morebitnimi tveganji za zdravje, ki izhajajo iz posega
in o nadaljnji negi po tetoviranju ali drugih podobnih postopkih.
(2) V čakalnici mora biti na vidnem mestu nameščeno
obvestilo, na katerem so z dobro vidnimi in čitljivimi velikim tiskanimi
črkami, dane naslednje informacije:
– seznam postopkov, ki jih nosilec dejavnosti izvaja,
– tveganja za zdravje uporabnikov, ob izvajanju storitve
(možnost prenosa povzročiteljev nalezljivih bolezni npr. HBV, HCV,
HIV, pojava alergijskih reakcij, nastanka granulomov in keloidnih
tvorb),
– nega, potrebna do zacelitve ran,
– pogoji za reverzibilnost posameznih posegov.
(3) Otrokom, mlajšim od 15 let, se lahko storitev
tetoviranja, piercinga in drugih podobnih postopkov opravi le, če
dovolijo njegovi starši oziroma skrbniki.
III. PREMIČNI IN ZAČASNI OBRATI
34. člen
(opravljanje dejavnosti izven poslovnega prostora
in premičnih obratih)
(1) Ne glede na prvi odstavek 3. člena tega pravilnika,
nosilec dejavnosti lahko dejavnosti izjemoma izvaja tudi izven svojih
poslovnih prostorov in na domovih uporabnikov, ki zaradi telesne
prizadetosti, duševne motnje ali iz drugih razlogov ne morejo priti
v prostore, kjer se opravljajo dejavnosti.
(2) V premičnih oziroma začasnih obratih mora nosilec
dejavnosti upoštevati določbe splošnih pogojev iz II. poglavja tega
pravilnika, razen zahtev za garderobo oziroma sanitarne prostore.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35. člen
(uskladitev dejavnosti s pravilnikom)
(1) Nosilci dejavnosti morajo uskladiti svojo dejavnost
v skladu s tem pravilnikom v dveh mesecih od dneva njegove uveljavitve.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek morajo nosilci dejavnosti
salonov za nego telesa s solariji uskladiti svojo dejavnost z določbami
drugega odstavka 18. člena in 24. členom tega pravilnika najpozneje
v 18 mesecih od dneva njegove uveljavitve.
36. člen
(pooblastilo za izvajanje meritev optičnega sevanja)
Za obdobje do pridobitve akreditacije za izvajanje
meritev optičnega sevanja, Uprava Republike Slovenije za varstvo
pred sevanji izda pooblastilo za izvajanje meritev optičnega sevanja
pravni oziroma fizični osebi, ki izkazuje usposobljenost za izvajanje
meritev optičnega sevanja v skladu z mednarodnimi standardi za meritve
optičnega sevanja.
37. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati
Pravilnik o minimalnih sanitarno-higienskih pogojih za opravljanje
dejavnosti frizerskih, kozmetičnih in podobnih storitev (Uradni list
SRS, št. 1/88 in Uradni list RS, št. 33/93).
38. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-83/2009
Ljubljana, dne 30. novembra 2009
