Kaj je savna?
Beseda “SAUNA” je finskega izvora, označuje parno kopel in prostor
za kopel. Je edina finska beseda, ki jo najdemo v angleškem slovarju.
Za finca pomeni del vsakdanjega življenja že od prvih mesecev dalje.
Savna nudi izmenično kopel. V savni najprej telo pregrejemo (zrak v
suhi savni doseže do 40°C pri tleh ter do 100°C pod stropom) in kasneje
ohladimo (v hladnem zraku v predprostoru in pod mrzlo prho). Naše telo
vzdrži visoko temperaturo zraka v savni tako, da pot izhlapeva in s
tem hladi površino kože. Tovrstne kopeli nas psihično in fizično sprostijo.
Savna je manjši zaprt ogrevani prostor znotraj bivališča, lahko je
tudi samostojna koča. Tempreatura v savni je nekje med 60°C and 110°C,
najpogosteje okoli 85°C.
Zgodovinski razvoj savne
Savne so se razvijale v različne smeri. Še preden so se nomadska plemena
ustalila, so bile v uporabi savne, ki so bile na pol izkopane v zemljo
z minimalno konstrukcijo nad površino. Kasneje je savna postala poseben
del hiše in še pogosteje posebna zgradba na samem (zaradi obilnega
kurjenja ni bilo redko, da je savna pogorela).Te savne so se imenovale
dimne savne, kasneje so jih nadomestile današnje savne z dimniki in
novodobnimi pečmi. Savne so tekom svojega razvoja dobile tekočo vodo
in so postale del stanovanjske kulture, kot jo poznamo še danes. Savna
je ponavadi del kopalnice v stanovanju.
Koliko vrst savn poznamo?
Suha
oziroma finska savna - temperatura je med 70°C in 100°C, zrak
pa ima do 10 % relativne vlažnosti.
Vlažna savna - temperatura je med 70°C in 90°C, relativna
vlažnost pa od 25 do 35 %. Vroči val toplote, ki se naredi, ko po vročih
kamnih polijemo vodo, povzroči občutek na meji bolečine, vendar je to
najboljši način čiščenja in pomlajevanje telesa in duha. Ravnotežje med
vročino in vlago moramo uravnavati od začetka do konca uporabe savne.
Zeliščna savna - temperatura je med 45°C in 65°C, relativna
vlažnost pa med 40 in 65%. Zeliščna savna je različica parne savne. Vodi
dodamo aromatične izvlečke in ko jo polijemo čez kamne, odišavimo zrak
z zdravilnim vonjem.
Parna savna – turška - uživamo jo pri temperaturi med 45 in
65°C ob visoki stopnji vlage 40 do 65%. Za doživetje tovrstne savne potrebujemo
specialno pečico z vgrajenim vodnim rezervoarjem. Je popolnoma drugačna
vrsta savnanja. Parni generator, ki stoji zunaj prostora, puha oblake
vroče pare v prostor, kjer sedimo. 100% vlaga pomeni, da je za večino
ljudi najprijetnejša temperatura od 40 do 45°C.
Infrardeča
savna - temperatura je med 50 in 60°C.
Indijanska savna - je prastar indijanski način prečiščevanja
na vseh ravneh bitja. Je več kot običajna savna. Je obred in način zdravljenja
z razstrupljevanjem telesa, skozi močno izkušnjo nam pomaga vzpostaviti
stik s samim seboj in vzpostavlja ravnovesje. Dogaja se na prostem v
naravi, pod kupolastim šotorom in je sestavljen iz štirih delov. Obred
je sam po sebi zelo preprost, naraven in ni vezan na nobeno versko izročilo.
Dan pred savno jemo lahko hrano in se izogibamo alkoholu, kavi in tobaku,
pijemo veliko vode. V savno gremo oblečeni v ohlapna bombažna oblačila
ali zaviti v rjuho oziroma brisačo. Med vsakim delom je treba piti veliko
vode, zato jo ima vsakdo s seboj vsaj dve veliki steklenici.
Finska, infrardeča ali turška savna?
“Glavna razlika med obema tipoma savne je v
temperaturi in relativni vlažnosti. Pri finski savni je temperatura približno 70 – 90Co in vlažnost
okrog 25%. V suhi vročini finske savne se močno potimo in tako odlično
krepimo krvni obtok in ožilje, se dobro sprostimo in izboljšujemo telesno
kondicijo. Med suhe oziroma finske savne štejemo tudi savno s kristali
in infra rdečo savno.
Za dodatno sprostitev lahko
poskrbimo tudi z različnimi barvami.
-
Tako rdeča vpliva
na ogrevanje krvi, poudari poživitev
in plodnost, vzpodbuja tudi prebavo.
-
Modra deluje
na telo tako, da znižuje temperaturo, blaži vnetja in izravnava energijo
v telesu.
- Rumena barva deluje na kožo zdravilno
in čistilno, izravnava tudi želodčne in ledvične težave.
- Zelena barva, barva narave, pomirja živce. Poživi
oči in posreduje občutek miru in oddiha. Pozitivno vpliva na obolenja
dihal in otekline.
Turška savna pa je pravzaprav parna
kopel. Njena različica je rimsko-irsko-ruska,
kjer je običajno razlika le v prostoru za dodatno ogrevanje telesa.
Toplota zraka je v turški savni običajno od 40 do 50 stopinj C, vlažnost
zraka
pa se povzpne tudi do 100%. V parni kopeli se na koži nabere tanka
vlažna prevleka, ki dobro preprečuje izhlapevanje telesne vlage,
kar odlično
krepi obtok in ožilje, ima veliko vlogo pri čiščenju telesa, izjemen
sprostitveni učinek in izboljšuje telesno kondicijo. Turška savna je
bolj primerna zlasti za osebe, ki imajo težave z dihali, čeprav je
priporočljivo, da se pred prvim obiskom savne te osebe posvetujejo
z zdravnikom.”
Splošna navodila glede uporabe
savne
1. Prvi korak v savni je tuširanje, zatem se obrišemo. 2. Sledi 8–12 minut potenja za začetnike, otroke, starejše in bolnike
s težavami srca in krvnega obtoka na spodnji klopi pri temperaturi
60 stopinj Celzija. Bolj trenirani si lahko privoščijo 8–15 minut
potenja
na srednji klopi (80 stopinj Celzija). Najbolj vzdržljivi se lahko
namestijo celo na najvišji klopi pri 95 stopinj Celzija. 3. V kolikor smo na klopeh leže, sedemo za minuto do dve, preden zapustimo
prostor in tako preprečimo nagli padec krvnega pritiska. 4. Zatem je na vrsti ohladitev med hojo v prostoru s temperaturo od
18 do 20 stopinj Celzija, ki traja praviloma toliko minut kot potenje.
Po
ohladitvi sledi mrzlo oblivanje, mrzli tuš ali mrzla kopel. Voda naj
bi imela temperaturo med 8 in 15 stopinj Celzija. Hlajenje organizma
se začne pri nogah, nato so na vrsti roke, prsi, trebuh, hrbet, nazadnje
obraz in glava. Uporaba mrzlih kopeli je dovoljena le osebam s popolnoma
zdravim krvnim obtokom in srcem. 5. Sledi faza počitka, ki naj traja 10-20 minut. 6. Cel
postopek se glede na zdržljivost še enkrat ali celo dvakrat ponovi.
Osnovno
pravilo savnanja je: užitek, sprostitev in potenje. Priporočeno
je pitje vode pred in po savnanju. Uživanje sadja pomaga
pri normaliziranju nivoja kalcija. Izgubo magnezija nadomestimo z zeleno
listnato zelenjavo.
Vplivi savne na organizem
Med potenjem se izloči na minuto 10 g znoja. Pulz ali število srčnih
utripov naraste za 50 %, minutni volumen srca pa za 80 %.Temperatura
kože se dvigne na največ 43 stopinje Celzija, prekrvavitev je močno
povečana. Vse to povzroči povečanje metabolizma za 200-300 %. Poleg
znoja se izločata preko kože še mlečna in sečna kislina.
Učinki savne na organizem
Posledično pridobi telo večjo toleranco na mraz in po ohladitvi sposobnost
hitrejšega ogretja. Pomembna je sprostitev organizma, ki sledi po opisanih
postopkih obiska v savni in nega telesa. Kar se tiče profilakse pred
infekcijami velja, da se po nekaj letih rednega obiskovanja savne zmanjša
dovzetnost za razne infekcije na polovico. Enak učinek naj bi imelo
glede profilakse vsakodnevno izmenično prhanje s hladno in toplo
vodo, ki traja
več kot pol leta. Pozitivni učinki savne se kažejo še pri nespecifičnih
obolenjih dihalnih poti, kroničnem revmatizmu in perifernih motnjah
prekrvavitve.
Kdaj ne smemo v savno?
Tovrstna rekreacija je prepovedana za naslednje primere:
· akutne infekcije in vnetna obolenja kože,
· obolenja koronark, stenoza aorte, angina pectoris in po infarktu,
večina srčnih insuficienc,
· neurejena in hujša hipertenzija,
· insuficienca ledvic,
· hipertireoza,
· anemija, tromboza, edemi,
· epilepsija,
· terapija z litijem,
· otroci do dveh let,
· kronično vnetje ven.
Zmote o savnanju
· S savnanjem ne bomo shujšali, je pa zelo primerno v postopku hujšanja.
Savna ne topi maščob, kot zmotno misli veliko ljudi.
· Savna tudi ne bo očistila našega telesa »pregrehov« – s savnanjem
namreč ne zdravimo »alkoholnega mačka« in številnih drugih razvad.
